1Ŋine kibi more nine don wane qeson nangoi, ea wane mo iwa rawakone ŋidanbe detpi. Ŋei mane ŋerep midaine gewe ra, maine geake,2ŋo siluŋ borikinane liwe liwekine zok manerop pamaike, ea wane ŋei bonep bonep eŋe ŋanomine mayake, eso ŋerep bonep bonep eŋe yalewaka ŋaone mayake.3So ŋei eŋe solaine ŋanomine mi ma wuluke maniake, eso ŋerep eŋe yaleka, solaine ŋaone mi mawaluke maniake.4Ŋerep oŋomka solainane ware ware mi gemaike, midaka, ŋeiŋo weneŋ gemaike, rokop yalewaka ŋei oŋomka solainane ware ware mi gemaike, ŋerepŋo weneŋ gemaike.5Ea wane ŋao ŋanom ŋine sola ma waluk ma waluk qazaŋ misuk okane more mane solaine mawaluke maniake. Welekatne meŋemeŋen wane ewekeu paki yemo lewine done auye dere more naso bamgo motpi paki tau qe more meŋenkaikei. Qoeki koso solaŋine qeturaŋgei yemo maine. Naso midaine qazazaŋka okane solaŋine mi mauluke warekau Satanŋo yewao takotke more liwekŋuniake.6Na don iwa ramaile, yemo ŋidom remi ea wane mo wetpeseko ŋidanmaile. Na ratogole ŋibone more mi ramaile.7Naŋane simile yemo ŋei ŋerep korop ŋine na gemaile yale geurap. Ŋo siluŋ ŋei bonep bonep eŋe Anutuŋo wet maep okane ebonge, ŋei mane eŋe ŋerep midaine qaluwit geakane raki ea menageake, ŋo mane eŋe ŋao ŋanom geakane Anutu ra mangi, eŋe earop geki menageake.
Ŋei Qaluwit, Mala So Ŋao Ŋanom Eŋane Don
8Ŋei qaluwit so ŋerep natawen so ŋerep mala eŋane yemo na iwa yale ramaile, eŋe na gemaile yale okane ŋao ŋanom midaine geu menageake.9Ŋo eŋe kotoene so solaene mi mauluke ware kaikeiwo yemo eŋe siluŋ ŋao ŋanom gorop okane gekei. Ŋaorop ŋanom gorop okane more gege yewaŋo mayakatne, yewa midaine yemo bailalaŋ wane qom ŋine zok riweake.10Ŋo ŋao ŋanom ŋinane don rawe detpi. Ea naŋane don mida, iwamo Waom wane don. Iwa yale, ŋerep mane eŋe ŋaone misuk qeliŋka ariake.11Me ŋaone mo qeliŋka arikeo, yaup ŋei midaine geake. Me midao yemo eŋe koso ŋaonano ariki kima okane gekeik. Eso ŋei eŋe yaleka ŋanomine misuk qeliŋkayake.
Ŋao Ŋanom Amego Gege Wane Don
12Ŋao ŋanom natne ŋinane don iwa rawe detpi, Waom wane don misuk okaniake, yemo nae don okaniake. Ŋao ŋanom sogine qelaŋ geu paki so ŋei ea miti doku tau tau taukake, ŋei ea eŋe ŋanomine qelaŋ geake, eso ŋerep yewaŋo ŋei waerop geakane kaki eŋe misuk qeliŋkayake.13Me doku tautau ŋerep mane yalewaka eŋe ŋaune qelaŋ geake, eso ŋei yewaŋo ŋereppaerop geakane kayakeo, eŋe misuk qeliŋkayake.14Onokawane ŋaone ŋei qelaŋ eŋe ŋanomine doku tautau wane mosop ŋo eŋano mo wake, so ŋanomine ŋerep qelaŋ eŋano ŋaone doku tautau wane mosopŋo mo eŋano wake. Pakimo ea wane ra more gipon borasokopene eŋe mosop korop okangoi gemami. Yewa midaine ra eŋane dokoene eŋe qelaŋ geurap.15Ŋo ŋei qelaŋ maneŋo ŋanomine doku tautau ŋerep yewa qelaŋŋo qeliŋkawe ra maine qeliŋ kayake. Masi yaline wakoniakeo, yemo doku tautau kimaŋine yewa ŋaone me ŋanomine ere mulaune midaine okanikeik, ea wane Anutuŋo peamgo kima kima okane gekenane ŋedora newan ŋonge.16Ŋerep; ge ŋaoŋone miti numao waraŋ kanom ariake me mida, me ge daleo detmaine? Ŋei, ge ŋanomŋone miti numao waraŋkanom ariake me mida, me ge daleo detmaine?
Mane Eŋe Alakan Okorake, Okora Okora Yewaoka Mitiwo Okorayake
17Ŋo midao yemo mane eŋe Waomŋo urata ra mange so mane eŋe gege ma wakone mangi geki Anutuŋo ora newankake, rokop weku yewaka mitiwo geake. Na don yale rawe paki mat baŋem doku tautau magu ra edan okanmaile.18Ŋei mane solaine peitne kita kitatne geki, Anutuŋo ora newankake, eŋe yale okangeo, yemo solaine peitne kita kitatne ea wane lopot yewa misuk qe susuakki siukeake. Ŋo ŋei mane eŋe yaup geki Anutuŋo ora newankake, eŋe yaup gekeo, yemo eŋe solaine peitne misuk kitasiake.19Onokawane, sola peitne kita kitat me mi kita kitatne yewaŋo wele mi okanmaike, Anutu wane don dere teweke mage mage yewaŋo wele.20Mane eŋe urata mane ma geki Anutuŋo ora newankakeo, eŋe urata yewaoka ma geake.21Ge qelit qeqe genom, Anutuŋo gora newangange, ge ea wane dere mezet misuk okanikene. Ŋo ge qelit qeqe urata yewa yeine qeliŋgenane numaine wakon maikeo, siluŋ qeligenom.22Mane eŋe qelit qeqe ŋei mane eŋane urata ma geki Anutuŋo ora newankake, eŋe Waom wane ŋei yaup geake. Rokop yalewaka mane eŋe yaup geki Waomŋo ora newan kake eŋe Kristo wane qelit ŋei okanmaike.23Ŋine Anutu eŋe lewine kakapa suaineŋo sotŋine qekok ŋungane ŋei eŋane borikinane mulapko qelit qeqe misuk okane gekei.24Eso kimakop, mane eŋe alakan miti dere ma geki Anutuŋo ora newankake, tego yewaoka naso iwao okora more Anutu wano makatakeake.
Medep Qaluwit So Ŋerep Natewen Eŋane Don
25Natewen qaluwit eŋane yemo na Waom wano ŋine eŋane don mane mi ma gemaile. Ŋo siluŋ nae wetnoŋine don ŋidanbe. Waomŋo wetpesek okan nangi aŋa tewe tewek korop okangolane donne rawe ŋine maine dere malipkaikei.26Naso iwao umat zok wakom okanmaike, ea wane na wetkemaile, yemo ŋei eŋe ŋerep midaine mayakatne gemaike, yalewaka geake.27Ge ŋerep biŋekŋone mo qekoi me? Eso ge qeliŋkaikenane misuk desikene. Ge mete kobek gemaine me? Eso ge ŋerep maikenane misuk desikene.28Ŋo ge ŋerep mo mamaineo, yemo manom borikine mi okaniake. Eso ŋerep natewen mane eŋe ŋei maki eaŋo borikine mi okaniake. Ŋo ŋei ŋerep eŋe ŋao ŋanom okanikeiwo yemo siluŋ kepe iwa wane umat suaine baŋ kuteno wayake. Na tanik yewaŋo ŋinano wakoniakane mi nanmaike.
Naso Bomile Maikane Yewao Me Yewao Misuk Makatakkene
29Na iwa yale wane ramaile, kimakopne, Naso mo bomilemaike. Eso naso bamgo pamaike, ea wane ŋei ŋanom gorop ge okanmami, ŋine geu gegeŋineŋo ŋanom midaine gemami, yale okaniake.30Eso arok okanmami, ŋei yewa ŋine geu aro midaine gemami yale okaniake. So batneka ge okanmami, ŋei yewa ŋine geu batneka mi gemami, yale okaniake. Eso aboŋ kine kine qole ma ge okanmami, ŋei yewa ŋine geu aboŋ morian midaine gemami, yale okaniake.31So kepe wane aboŋ kine kine ea wane urataine ma ge okanmami, ŋei yewa ŋine geu kepe wane aboŋ kine kine mi malipka gemami, yale okaniake. Onokawane, kepe iwa pamaike, eŋe yalineka mi pa ariake eŋe siuke mida leleake.32Na ŋine yeye kine kine yauwine ea wane dere mezet mi okanikei wane nanmaike. Ŋerep midaine ŋei yewaŋo Waom wane urata miti woken ea wane dere mezet okaniake. Paki Waom ŋo detki menageakane rayake.33Ŋo ŋei ŋanom gorop eŋe yemo sola okengo kepe iwa wane tanik manik ea wane dereret geake, eamo ŋanomineŋo detki eŋane menageake ea wane yale okaniake.34Yale okangi wetine wiriake. Eso ŋerep ŋaone midaine me natewen mane eŋe yemo miti woken kine kine ea wane wetkeake paki, koto so sola koboboine Waom wano motki payakane desiake. Ŋo ŋerep mane ŋaoneropŋo yemo sola okengo kine kine, kepeoŋine ea wane dereret okaniake. Ŋauneŋo detki eŋane menageake ea wane yale okaniake.35Na don iwa yemo ŋinŋine qesiŋunbe maine geu lukkeiwane ramaile, qikŋunbe paki midaka. Wet dereret ŋine qeturageu Waom wano koropka okoraki gekei, paki mo yeye maneŋo wet dereret ŋine tebaki yau yaup mi ariake.36So ŋei mane so ŋerep biŋekine raumo, ŋerep so ŋei ere maine zokit mi makeit, waom wane qelit qe ge more urataine mogasikeik, ea menaŋmaike. Baŋ ŋei yewa ŋerep wane siminkaki so eŋe maine ŋanomine mayake, ea sot midaine.37Ŋo ŋei mane eŋe wetineŋo iwayale ra togoleake, ŋerep mi mayake yaup geake, yale wetkeki paki detki mi qekayakeo, eŋe eweke more qaluwitka geakane ra togoleki menageake.38Ea wane ŋei mane eŋe ŋanominerop zokit maki menageake. Eso ŋei mane eŋe ŋanomine midaine zokit mi maki yemo menaŋ lukeake.
Ŋerep Mala Eŋane Don
39Ŋerep mane eŋe ŋaone qeliŋka more koso ŋei mane misuk mayake, eso eŋe ŋaone seukmaikeo, yemo eŋe koso ŋei mane mayakane similekaki eŋe maine mayake. So eŋe yau yaup okane more midakaka, mitiwo Waom wano doku tautau numa yewa mogare zokit mayake.40Ŋo naŋane wet yemo ŋerep eŋe yaup gemaike yale wetpesek dere maine geake. So na detmaile yemo na yaleka Anutu wanoŋine Asu ma gemaile.